Naravna spojina, ki jo najdemo v jagodah ter drugem sadju in zelenjavi, bi lahko pomagala preprečiti Alzheimerjevo bolezen in druge s starostjo povezane nevrodegenerativne bolezni, kažejo nove raziskave.
Raziskovalci s Salkovega inštituta za biološke študije v La Jolli v Kaliforniji in sodelavci so ugotovili, da je zdravljenje mišjih modelov staranja s fisetinom povzročilo zmanjšanje kognitivnega upada in vnetja možganov.
Višja avtorica študije Pamela Maher iz Laboratorija za celično nevrobiologijo pri Salku in sodelavci so nedavno poročali o svojih ugotovitvah v The Journals of Gerontology Series A.
Fisetin je flavanol, ki je prisoten v različnem sadju in zelenjavi, vključno z jagodami, kakijem, jabolki, grozdjem, čebulo in kumarami.
Ne samo, da fisetin deluje kot barvilo za sadje in zelenjavo, ampak so študije tudi pokazale, da ima spojina antioksidativne lastnosti, kar pomeni, da lahko pomaga omejiti poškodbe celic, ki jih povzročajo prosti radikali.Dokazano je tudi, da fisetin zmanjša vnetje.
V zadnjih 10 letih so Maher in sodelavci izvedli številne študije, ki so pokazale, da bi antioksidativne in protivnetne lastnosti fisetina lahko pomagale zaščititi možganske celice pred učinki staranja.
Ena taka študija, objavljena leta 2014, je pokazala, da je fisetin zmanjšal izgubo spomina pri mišjih modelih Alzheimerjeve bolezni.Vendar se je ta študija osredotočila na učinke fisetina pri miših z družinsko Alzheimerjevo boleznijo, za katero raziskovalci ugotavljajo, da predstavlja le do 3 odstotke vseh primerov Alzheimerjeve bolezni.
Za novo študijo so Maher in ekipa želeli ugotoviti, ali bi fisetin lahko koristil pri sporadični Alzheimerjevi bolezni, ki je najpogostejša oblika, ki se pojavi s starostjo.
Da bi prišli do svojih ugotovitev, so raziskovalci testirali fisetin na miših, ki so bile gensko spremenjene za prezgodnje staranje, kar je povzročilo mišji model občasne Alzheimerjeve bolezni.
Ko so bile prezgodaj starajoče se miši stare 3 mesece, so jih razdelili v dve skupini.Eno skupino so 7 mesecev vsak dan s hrano hranili z odmerkom fisetina, dokler niso dopolnili starosti 10 mesecev.Druga skupina ni prejela spojine.
Ekipa pojasnjuje, da je bilo fizično in kognitivno stanje miši pri starosti 10 mesecev enako kot pri 2-letni miši.
Vsi glodalci so bili skozi študijo podvrženi kognitivnim in vedenjskim testom, raziskovalci pa so pri miših ocenili tudi ravni markerjev, povezanih s stresom in vnetjem.
Raziskovalci so ugotovili, da so 10-mesečne miši, ki niso prejemale fisetina, pokazale povečanje markerjev, povezanih s stresom in vnetjem, prav tako pa so bile bistveno slabše pri kognitivnih testih kot miši, ki so bile zdravljene s fisetinom.
V možganih nezdravljenih miši so raziskovalci ugotovili, da sta dve vrsti nevronov, ki sta običajno protivnetna – astrociti in mikroglija – dejansko spodbujali vnetje.Vendar to ni veljalo za 10-mesečne miši, zdravljene s fisetinom.
Še več, raziskovalci so ugotovili, da sta vedenje in kognitivna funkcija zdravljenih miši primerljiva s tistimi pri 3-mesečnih nezdravljenih miših.
Raziskovalci verjamejo, da njihove ugotovitve kažejo, da lahko fisetin vodi do nove preventivne strategije za Alzheimerjevo bolezen in druge s starostjo povezane nevrodegenerativne bolezni.
"Glede na naše tekoče delo menimo, da bi fisetin lahko bil koristen kot preventiva za številne nevrodegenerativne bolezni, povezane s starostjo, ne le za Alzheimerjevo bolezen, in radi bi spodbudili njegovo strožje preučevanje," pravi Maher.
Vendar pa raziskovalci ugotavljajo, da so za potrditev njihovih rezultatov potrebna klinična preskušanja na ljudeh.Upajo, da se bodo združili z drugimi preiskovalci, da bi zadovoljili to potrebo.
»Miške seveda niso ljudje.Vendar obstaja dovolj podobnosti, da menimo, da je fisetin upravičen do natančnejšega pregleda, ne le za morebitno zdravljenje občasne AD [Alzheimerjeve bolezni], ampak tudi za zmanjšanje nekaterih kognitivnih učinkov, povezanih s staranjem, na splošno.«
Čas objave: 18. apr. 2020